Zgodovina

Ko je bil pred tridesetimi leti ustanovljen naš klub, je bilo glavno vprašanje obstoj sedeža. Po tridesetih letih je vprašanje isto.

Želel bi skupaj z vami pogledati v preteklost in sedanjost načrtov o urbanizaciji sesljanskega zaliva brez zahajanja v pravne in tehnične potankosti.

Vsi vemo ,da je prvi načrt Renza Piana in z njim podjetnika Cardarellija klavrno propadel. Po dolgih in zapletenih stečajnih postopkih je odkupila zaliv družba SS. Gervasio e Protasio in začela s počasnim izdelovanjem novega načrta o preureditvi zaliva samega in kamnoloma. Iz časopisja je izšla v teh leti precej nebulozna slika o dogajanjih okrog zaliva samega in z njim vezanih projektov. Poenostavljeno rečeno bi lahko trdili, da obstajata dve ideji o tem vprašanju:ena je,da je končno najbolje, če se ničesar ne naredi, druga pa je, da se čim več naredi.

Pri vsem tem dogajanju so bila navtična društva predmet ljubeznivega zanimanja vseh možnih udeležencev debate in to v takšni meri , da je ta čas ubežalo mnogo prilik za realne možne rešitve lokacije društvenih sedežev.

Naši stari modro pravijo,da je po toči zvoniti prepozno, zato poglejmo, kakšno je današnje stanje in pustimo preteklost v košu za staro šaro, čeprav me mika ,da bi marsikoga raje povlekel za useša , kot pa molčal. Občina in dežela sta sprejeli vse urbanistične načrte, po katerih se predvideva lokacija treh navtičnih klubov, to je Cupe, Diporto Nautico in Sistiana 89 na sedanjem parkirišcu Castelreggia na površini ca.2000 kv.m z dovoljeno prostornino izgradnje ca.1400 k.m. Problem je v tem , da koncesijonar celotnega Castelreggia noce odstopiti tega prostora Občini, ki ga je namenila v uporabo za javne svrhe klubom, ampak postopa po pravni poti in, kolikor nam je znano iz casopisja, je tudi po glasovanju o smernicah za ureditev sesljanskega pristanišča vložil tožbo na Deželno upravno sodišce, da bi dosegel razveljavitev varijante 21.V isti smeri so povzeli pravne korake, kakor pišejo casopisi , tudi naravovarstveniki in so s tem še enkrat zaustavili za sedaj načrte o razvoju sesljanskega zaliva in možnost izgradnje sedežev prej omenjenih navtičnih klubov. Pietas Julia pa ostaja na lokaciji, na kateri že stoji, ker je njena pravna situacija v tem smislu urejena.

Za varijanto 21 se je izrekla velika večina političnih sil v občinskem svetu, bodisi večinskih kakor opozicije in tudi predstavnik Slovenske skupnosti, kakor izhaja iz sredstev javnega obveščanaja, je izrazil pozitiven pristop taki rešitvi, jasno z dvomi o njeni uresničljivosti z ozirom na odprta pravna vprašanja in se v tem smislu pogovoril tudi z našim društvom.

Položaj na igrišču je torej jasen: na eni strani imamo koncesijonarja Castelreggia, naravovarstvenike, predstavnika liste Združeni, predstavnik Slovenske skupnosti na zadnjem glasovanju neopredeljen, na drugi strani pa Občinsko upravo s soglasnostjo v bistvu strank leve sredine in doma svoboščin, lastništvo in deželo ter navtične klube same, kajti v obstoječi situaciji ni možna nobena druga rešitev.Ta rešitev pa ne moti ne javne plaže ,ne njej prostega pristopa, saj govorimo o parkirišcu, ki je poleti prepljavjeno s pločevino proti plačilu.

Naše društvo torej že trideset let deluje v takih okoliščinah, dosega na mladinskem polju uspehe na lokalni, deželni, državni, evropski in svetovni ravni ter daje državni raprezentanci že dolga leta po vec vrhunskih atletov vsako leto. Da še delujemo in ne skrbimo pretirano za bodočnost gre tudi pripisati pozitivnim dobrososedskim odnosom, ki so se vzpostavili z lastništvom, kateremu gre priznati, da je do sedaj zmeraj pokazalo razumevanje ter dobronameren in korekten odnos do Čupe in njenega obstoja.

Sedaj ne ostaja nič drugega, kot da počakamo na novo epizodo te neskončne nadaljevanke in vidimo, kaj se bo v bodoče zgodilo.