Društvo
Društvo
Jadralni klub Čupa se nahaja na koncu vijugastega klanca, ki vodi v Sesljanski zaliv. Ime kluba izhaja iz preprostih plovil – drevaka, iztesanega iz enega samega hloda. Čupe so nepretrgano uporabljali stoletja slovenski ribiči iz obalnih vasi med Trstom in izlivom Timave pri Tržiču. Ob proslavitvi 25. obletnice kluba, so leta 1998 na osnovi raziskav in načrtov kapitana Bruna Volpija Lisjaka iz debla 140 let stare jelke izdelali novo čupo, ki kraljuje v sesljanskem jadralnem klubu. Klub si že od leta 1973 prizadeva za razvoj jadralne dejavnosti, zlasti mladinske. Glavni cilj je privabiti v Sesljanski zaliv čimveč mladih jadralcev, ki ljubijo morje in veter ter jih ob pravem času preletivi v vrhunske športnike. JK Čupa šteje trenutno 220 rednih, 106 družinskih in 5 častnih članov.
Zgodovina
21. maja 1973 je bila v Trstu, pred notarjem Rodolfom Riccobenejem, podpisana uradna ustanovitev Slovenskega pomorskega kluba Čupa. Da, ni napaka! Čupa se je namreč rodila kot pomorski klub in ne jadralni. Listino so podpisali: Niko Kosmina (prvi predsednik), Bojan Pavletič (prvi podpredsednik), Antek Terčon, Franko Drasič (prvi direktor na morju), Humbert Mamolo, Janko Hrovatin (prvi tajnik), Vili Volpi, Stanko Oblak, Miranda Vodopivec, Dario Bensi (prvi direktor sedeža) in Sonia Škabar (prvi blagajnik). Poleg podpisnikov so bili ustanovni člani Čupe še: Miranda Bensi, Edvin Guštin, Saška Kosmina, Neva Godnič, Franc Mahnič, Sonja Rolich, Franko Fabec, Marino Košuta, Tanja Mamolo, Ivan Pertot, Marija Terčon in Marijan Starec. Do formalne ustanovitve Čupe je prišlo po pripravljalnem delu, ko se je neformalni odbor zbiral po domovih (izdelan je bil tudi prvi statut), ki se je zaključilo – teden pred podpisom pri notarju – z ustanovnim občnim zborom v dvorani Iga Grudna v Nabrežini. Takrat je bil izbran tudi prapor Čupe, ki ponazarja črko C mednarodnega morskega kodeksa. Že v začetku je bil aktualen problem sedeža. Devinski princ je odobril začasno uporabo območja, kjer je čupin sedež pe danes, a so še naprej iskali primeren prostor, kjer bi lahko postavili stalnega. Oktobra 1974 so predložili prošnjo na Deželo, v kateri so zaprosili za uporabo dela zemljišča na področju sesljanskega kamnoloma, kjer bi postavili sedež. Od Dežele niso prejeli nobenega odgovora. Ne župani, ne predstavniki strank, ne SKGZ niso takrat dali problemu konkretnega odgovora. Čupa pa je vseeno zaplula s polnimi jadri. S časom je aktivno delovanje kluba rastlo in rastlo. Nabavili so nove jadrnice FJ, laserje in optimiste, prvi gumenjak z motorjem, leta 1988 še nov kombi. Leta 1977 se je Čupa včlanila v ZSŠDI, redno prirejala društvene regate (dve na leto, kot je to v veljavi še danes) in v zimskem času ob koncu sezone društvene večerje. Težave so se spet pojavile, ko kluba ni želela sprejeti italijanska jadralna zveza FIV. Problemi so vrteli okrog takratnega uradnega naziva Slovenski pomorski klub Čupa. Prošnja za vpis je bila zavrnjena tudi zaradi člena društvenega statuta, v katerem je bilo navedeno, da je SPK Čupa slovensko društvo. Tako se je odbor odločil, da skliče izredni občni zbor, na katerem bo ta člen nadomestil z drugim, v katerem naj bi bilo jasno navedeno, da so člani Čupe italiajnski državljani slovenske narodnosti. 4. septembra 1982 je na izrednem občnem zboru klub oblikoval novo ime: Jadralni klub – Yacht club Čupa. 25. junija 1985 je odbor (po še enem izrednem občnem zboru) pri notarju Clarichu prilagodil društveni statut potrebam FIV: odpadel je 3. odstavek 1. člena, kjer je bilo zapisano, da sestavljajo klub italijanski državljani slovenske manjšine. In končno, 12. oktobra 1985 je bil JK Čupa sprejet v FIV in oktobra leta 1987 dokončno vpisan v (takrat) XI cono. Od takrat so lahko jadralci zastopali Čupo na regatah, saj so prej tekmovali pod zastavo društva Jadro iz Kopra, kluba Pirat iz Portoroža ali društva Sirene iz Barkovelj. Tako je Čupa v letu 1989 začela cveteti, predvsem na športnem področju. Začela se je uveljavljati na mednarodnih regatah, tako v mladinskih kot v olimpijskih razredih in na kajutnih jadrnicah. Klub je dobil prvega zveznega trenerja, dva conska trenerja, tri trenerje pripravnike, dva sodnika pripravnika, Ivo Magajna je bil imenovan v skupino conskih regatnih sodnikov, nekaj let kasneje mu je sledil še Luka Vuga. Vedno večje število članov je obiskovalo sedež tudi v zimskem času. Takrat je začelo delovati tudi tajništvo, dvakrat tedensko. Mediji so se začeli vedno bolj zanimati za JK Čupa in so se prve informacije pojavile tudi na krajevnih italijanskih dnevnikih. Dve leti kasneje je bil klub prvič deležen pomembnih denarnih prispevkov s strani FIV, CONI in Pokrajine. Preuredili so in olepšali sedež z načrtom arhitekta Križniča in obnovili kiosk z leseno montažno strukturo. Problem stalnega sedeža je še aktualen, a se Čupi končno obeta primerna rešitev. Občina Devin- Nabrežina je klubu dodelila uporabo zemljišča pri kopališču Castelreggio, kjer si bo lahko Čupa z društvoma Diporto nautico Sistiana in Sistiana 89 zgradila nov sedež. Načrt sedeža je že v končni fazi, v teku pa je zapletena pridobitev vseh potrebnih dovoljenj in soglasij za izgradnjo.
Društveni organi
Sesljan, 16. april 2023Nada Čok predsednica
Igor Rolich podpredsednik in tajnik
Lara Vessel blagajničarka
Mirko Juretič športni vodja kajutne
Silvano Peric privezi
Aleš Antonič gospodar
Alessio Pincin odgovoren za regate
Veronika Milič športni vodja Junior in kadeti